Slovenske ljudske pesmi so pomemben del slovenske kulturne dediščine. Gre za pesmi, ki so se prenašale iz roda v rod ustno, brez pisnega zapisovanja. Te pesmi so pogosto izražale življenje, delo, ljubezen, veselje, žalost in različne druge teme, ki so bile pomembne za slovensko podeželsko skupnost.
Ljudske pesmi so pogosto spremljali glasbila, kot so violina, harmonika, citre ali tamburica.
Glede na geografsko raznolikost Slovenije, obstaja veliko regionalnih različic ljudskih pesmi. Vsaka regija ima svoj edinstven slog in melodično strukturo pesmi. Na primer, na Kranjskem so ljudske pesmi znane po svoji melanholični in žalostni naravi, medtem ko so ljudske pesmi iz Prekmurja bolj živahne in ritmične.
Besedila ljudskih pesmi so pogosto preprosta in izražajo čustva ter izkušnje navadnih ljudi. Tematsko se ljudske pesmi ukvarjajo z ljubeznijo, naravo, delom na polju, verskimi motivi, vojnimi dogodki ter pripovedujejo zgodbe iz življenja.